Uroš Zupan: Hvar

Uroš Zupan: Hvar Vonj sivke, emblem otoka, se nenehno dviguje do najine morske postelje. V dolgih hodnikih kontinentalnega sna razpada tradicija in tisoči kilometrov pisave bledijo na papirju. Tu pozabljam, da bom na koncu verjetno končal kot filozof, in spoznavam, da obstajajo dnevi, močnejši od podob, s katerimi jih opisujem. Ko se ljubiva, rdeča svetloba zažiga morje in vsak dotik dlani se vpisuje v mandalo, vsako vzletanje morskih lastovic in vsaka kretnja roke, s katero mirim vihar in dušim tvoj krik, da ne zbudi spalcev s pokopališč nad morjem. Naj govorim in pišem kar koli, v resnici ne poznam nicesar, kar bi lahko častil in čemur bi se lahko poklonil, razen ljubezni. In če si tako oddaljen od časa, je težko verjeti, da lovimo ugoden veter in jadramo v paralelnih zgodbah, se le včasih, nošeni z visokim valom, približamo drug drugemu, da bi skupaj predihali tišino, v kateri tehtamo deževje naših zemeljskih dni. In če si tako oddaljen od časa, je tezko verjeti, da obstaja, stara, neizprosna gospa, ki smo jo pozdravili s prvim jokom in zdaj vedri v naši senci. In če si tako oddaljen od časa, je težko verjeti, da je mogoče tudi neizbežno padanje v globino njenih oči, tako kot vse stvari, del višjega, kozmičnega načrta. Za svetle trenutke živimo. Za sled stopal, ki se odtisnejo v mivko in jih voda, nasprotujočih si morij preteklosti in prihodnosti, pusti nedotaknjena. Nikoli za na gosto posejan odpadni material, ki ga iz zemlje izkoplje bolečina, a na koncu pozabi tudi najbolj vztrajen in izurjen spomin. Na čoln, ki te bo prepeljal prek Lete, vedno čakaš sam. V Arkadijo se vstopa samo v parih. ########## Na serijo brane poezije Ščepec poezije se lahko naročite preko iTunes, Pocket Casts, Spotify ali druge priljubljene aplikacije za poslušanje podcastov. Vse epizode najdete tudi na www.scepecpoezije.si. Poezijo bereta: Miha Brkinjač & Vanja Iva Kretič